Republika Srbija Република Србија Republika Srbija
Grb
Himna: Bože pravde Bog pravice
Lega Srbije na Evropski celini
Glavno mesto		Beograd
Uradni jeziki		srbščina 1
Priznani regionalni jeziki		madžarščina, hrvaščina, slovaščina, romunščina, rusinščina 2
Demonim		Srb
Upravljanje		parlamentarna republika
-	predsednik:	Aleksandar Vučić
-	predsednik vlade:	Ana Brnabić
Ustanovitev
-	nastanek:	7. stoletje
-	prva združena država:	okoli 600
-	neodvisnost:	1185
-	ustanovitev kraljestva:	1077 (Duklja) 1217 (Raška)
-	ustanovitev cesarstva:	1346
-	izguba neodvisnosti    od Osmanskega cesarstva:	1459
-	prva srbska vstaja:	15. februar 1804
-	prva ustava:	15. februar 1835
-	mednarodno priznanje:	1878
Površina
-	skupaj:	88,361 (77,474 brez Kosova) km² (113.)
-	voda (%):	0,13
Prebivalstvo
-	štetje 2011:	7,243,007 (brez Kosova)[1]
BDP (PKM)		ocena 2007
-	skupaj:	54,310 milijarde USD (72.)
-	na prebivalca:	7234 USD (89.)
Gini (2007)		0,24 (nizek)
HDI (1997)		0,801 (n/a)
Valuta		srbski dinar (RSD)
Časovni pas		CET (UTC+1)
Vrhnja domena (TLD)		.rs (.yu)3
Klicna koda		+381
1 Po sprejemu nove ustave čaka na odobritev poleg uradne srbske cirilične pisave tudi srbska latinica. 2 Uradni jeziki Vojvodine. 3 Od septembra 2006 je uradna pripona spletnih domen .rs, do septembra 2009 pa se še vedno uporablja tudi domena .yu.

Republika Srbija (srbsko Република Србија / Republika Srbija) je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Del Republike Srbije je avtonomna pokrajina Vojvodina. Do 17. februarja 2008 je kot avtonomna pokrajina in kot del Srbije obstajalo tudi Kosovo. S strani Albancev je enostransko razglasilo neodvisnost, ki pa je Srbija ne priznava.

Republika Srbija je opredeljena kot demokratična država srbskega naroda in vseh drugih državljanov, ki živijo v njej. Država temelji na demokratičnih temeljih, tržnem gospodarstvu, človekovih pravicah in vladavini prava.

Srbija na severu meji na Madžarsko, na vzhodu na Romunijo in na Bolgarijo, na jugu na Republiko Makedonijo in na Kosovo, na zahodu pa na Črno goro, Hrvaško in na Bosno in Hercegovino.

Srbija je bila od konca prve svetovne vojne sestavni del skupne države Južnih Slovanov. Najprej v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je kasneje preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo, po 2. svetovni vojni pa kot del Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Po razpadu SFRJ se je oblikovala Zvezna republika Jugoslavija (ZRJ). Leta 2003 so to državno skupnost preimenovali v Srbija in Črna gora. Od 5. junija 2006 je Srbija po 88 letih ponovno suverena in neodvisna država. Je pravna naslednica ZRJ.

Glavno mesto s skoraj 2 milijonoma prebivalcev je Beograd. Beograd je tudi administrativno, kulturno in gospodarsko središče Srbije.

Zgodovina |

Glavni članek: Zgodovina Srbije.

Gamzigrad (Felix Romuliana)

Prvi podatki o srbski državi so iz sedmega stoletja, ko je Srbiji vladala dinastija Vlastimirović. Vodja najznamenitejše srednjeveške srbske države, imenovane Raška je bil Veliki župan Stefan Nemanja, srbski vladar iz 12. stoletja iz dinastije Nemanjić. Srbska srednjeveška država je bila pod velikim političnim in kulturnim pritiskom Bizantinskega cesarstva. Leta 1217, tekom vladavine Stefana Prvovenčanega, postane Srbija neodvisna kraljevina, svoj vrhunec pa doseže leta 1346 pod vladavino Stefana Dušana, ki se je proglasil za Cara Srba i Grka (Cesarja Srbov in Grkov). Turki so porazili srbsko plemstvo leta 1389 v bitki na Kosovskem polju, dokončno pa so jo zavzeli, ko je leta 1459 padlo Smederevo. Med letoma 1459 in 1804 je bila Srbija pod neposredno vladavino Osmanskega cesarstva, čeprav le v krajših intervalih, najdaljši je bil od 1718 do 1739. Habsburška monarhija je imela pod nadzorom le večji del osrednje Srbije.

Višeslav , prvi znani srbski vladar

Leta 1804 so Srbi, pod vodstvom Đorđa Petrovića, ki so ga klicali Karađorđe (tudi Črni Đorđe), organizirali upor in tako so leta 1815 dobili avtonomno srbsko kneževino. Od 1813 do 1882 so srbsko državo vodili knezi, od leta 1882 pa kralji dinastije Obrenović. Prvo ustavo je Srbija dobila 15. februarja leta 1835 (Sretenjska ustava). Na Berlinskem kongresu leta 1878 je Srbija dobila mednarodno priznanje.

Prvi srbski nadškof in najpomembnejši svetnik srbske pravoslavne cerkve

Srbi na južnem Ogrskem so v sredini 19. stoletja dobili avtonomijo pod imenom Vojvodina Srbska.

Po Majskem preobratu 1903 in atentatu na kralja Aleksandra Obrenovića in kraljico Drago, so na oblast zopet prišli Karađorđevići. Za novega kralja je bil imenovan Peter II. Karađorđević. Po zmagah v balkanskih vojnah se je Srbija zelo razširila na jug. Kljub velikim človeškim in materialnim izgubam je Srbija pomagala silam antante do zmage v prvi svetovni vojni.

1. decembra leta 1918 se je Kraljevina Srbija združila s Črno goro in Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov ((SHS) v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in se leta 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.

V drugi svetovni vojni je bila Srbija pod okupacijo Sil Osi, torej pod okupacijo nacistične Nemčije in njenih zaveznikov; Italije, Bolgarije, Madžarske, Albanije in marionetne pro-fašistične državne tvorbe imenovane Neodvisna država Hrvaška (NDH).

Po končani vojni leta 1945 Srbija postane del novo nastale Demokratične republike Jugoslavije, pod vodstvom komunističnega režima na čelu z Josipom Brozom-Titom. To državo je sestavljalo 5 republik: Srbija, Hrvaška, Slovenija, Črna gora, Makedonija. Še istega leta (1945) se država preimenuje v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Leta 1963 se je država zopet preimenovala v Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo in dobila svojo šesto članico, Socialistično Republiko Bosno in Hercegovino.

Od leta 1992, ko je razpadla Socialistična federativna republika Jugoslavija, pa vse do leta 2003, je Srbija s Črno goro tvorila Zvezno Republiko Jugoslavijo. Leta 2003 se je ta tvorba preimenovala v državno skupnost Srbije in Črne gore. 21. maja 2006 je imela Črna Gora referendum, na katerem so se njeni prebivalci odločili za neodvisnost. Od takrat Republika Srbija deluje kot samostojni subjekt in država. 17.februarja 2008 se je od Srbije de facto osamosvojila nekdanja srbska avtonomna pokrajina Kosovo, ki je postala država z glavnim mestom Priština.

Geografija |

Glavni članek: Geografija Srbije.

Srbija leži na jugovzhodu Evrope (približno 80 % ozemlja) in v Panonski nižini (približno 20 % ozemlja). Glede na podnebne in geografske značilnosti se jo uvršča tudi med sredozemske države. Skupna dolžina državnih meja znaša 2.027 km. Dolžina meje s posamezno sosednjo državo pa je: Albanija 115 km, Bosna in Hercegovina 302 km, Bolgarija 318 km, Hrvaška 241 km, Madžarska 151 km, Republika Makedonija 221 km, Črna gora 203 km in Romunija 476 km.

Severni del republike je ravninski, južni deli pa so bolj razgibani in gorati. Na tem delu države leži tudi 15 gorskih vrhov ki so višji od 2000 metrov, najvišji vrh pa je Džeravica (na Prokletijah) z višino 2656 metrov.

Gorski relief Srbije ima veliko kanjonov in pečin (Resavska pečina, Ceremošnja, Risovača), lepoto te narave pa še povečujejo zaščiteni in ohranjeni gozdovi, v njih pa prebiva veliko endemitskih živali, veliko je tudi voda, potokov, pašnikov itd.

Srbija ima 5 narodnih parkov: Džerdap, Kopaonik, Tara, Šar in Fruška gora. Vsi narodni parki imajo zelo visoke klimatske in zdravstveno-rekreativne vrednosti.

Relief Srbije

Hidrologija |

Večji del Srbije spada v povodje Donave (81.261 km², 92 %), katere tok v dolžini 588 kilometrov teče od severa proti jugu do Beograda, nato pa proti vzhodu. Poleg Donave so plovni tudi nekateri njeni pritoki: Sava (206 km), Tisa (168 km) in delno tudi Velika Morava (celoten tok 185 km). Del južnih srbskih voda se izliva v povodje rek Beli Drim in Radika na Kosovu (4.500 km², 5 %), ki se izlivata v Jadransko morje. Povodja rek Pčinja, Lepenac in Dragovštica na jugovzhodu, se izlivajo v Egejsko morje (2.650 km², 3 %). Ostale velike reke so še Zahodna Morava (308 km), Južna Morava (295 km), Ibar (272 km), Drina, ki je mejna reka z BiH (220 km) in Timok (202 km).

Največje jezero v Srbiji je akumulacijsko Džerdapsko jezero z 163 km² (z romunskim delom 253 km²). Največje naravno jezero je Belo jezero v Vojvodini s površino 25 km². Ostala pomembnejša jezera so še Vlasinsko jezero in jezero Perućac. Največji rečni otok je otok na Donavi pri Kostolcu s površino 60 km².

Največji slap v Srbiji je Jelovarnik (71 metrov) na Kopaoniku. Največji in najdaljši kanjon v Srbiji in hkrati tudi v Evropi je Džerdap na Donavi.

Podnebja |

Srbija leži na Balkanskem polotoku, ki je obkrožen s toplimi morji (Jadransko, Egejsko, Črno), na severu pa se naslanja na evropsko celino. Poleg tega na podnebje Srbije močno vpliva relief. Na severu prevladuje celinsko podnebje, ki prehaja v zmerno-celinsko na jugu, v višjih legah pa je gorsko podnebje. Zime v Srbiji so kratke, hladne in snežne, poletja pa topla. Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši pa julij. Najnižja izmerjena temperatura v Srbiji je –39,5 °C (13. januara 1985 v naselju Karajukića Bunari na Pešteru), najvišja pa 44,9 °C (24. julija 2007 v Smederevski Palanki).^[2] Povprečna letna temperatura v Srbiji je 10.9 °C (predeli pod 300 m.n.m.), 10 °C (300–500 m.n.m.), 6 °C (1000–1500 m.n.m.), 3 °C (nad 1500 m.n.m.).^[2] Povprečna letna količina padavin je 896 mm. Največ padavin pade junija in maja, najbolj suha meseca pa sta februar in oktober.

Najpomembnejši vetrovi v Srbiji so:

• 
  košava (hladen in suh veter na severu Srbije)


• severac (hladen in suh severni veter)


• moravac (hladen in suh veter značilen za dolino Morave)


• južni veter (topel in suh, piha z juga doline Morave)


• jugozahodnik (topel in vlažen, prihaja z Jadrana in doseže zahodno Srbijo)

Upravna razdelitev |

Glavna članka: Regije Srbije in Okrožja Srbije.

Regije pred letom 2009 |

Pred oblikovanjem statističnih regij leta 2009, sta bili v ustavi Republike Srbije določeni 2 avtonomni pokrajini:

• 
  Vojvodina (administrativni center: Novi Sad)


• 
  Kosovo in Metohija (administrativni center: Priština)

Ostala Srbija, ki ni bila vključena v pokrajini, se je imenovala Centralna Srbija, ki pa ni bila posebna administrativna enota, temveč je bila pod neposredno upravo republike.

Regije po letu 2009 |

Zemljevid srbskih občin (138 občin)

Julija 2009 je vlada Republike Srbije sprejela zakon, s katerim je Srbija razdeljena na sedem statističnih regij:

• Vojvodina


• Beograd


• Zahodna regija


• Vzhodna regija


• Centralna regija


• Južna regija


• Kosovo

Oblikovanje novih regij pomeni, da Centralna Srbija, ki je pred tem predstavljala neko obliko statistične regije, praktično ne obstaja več oziroma je razdeljena na 5 novih statističnih regij.

Upravna okrožja |

Srbija je razdeljena na 29 okrožij in območje mesta Beograd. Na področju avtonomne pokrajine Vojvodine je 7 okrožij, medtem ko je na področju centralne Srbije 17 upravnih okrajev in ozemlje mesta Beograd. Vsako upravno okrožje je sestavljeno iz več občin, občine pa so sestavljene iz mestnih skupnosti.

Mesta |

Glavni članek: Seznam mest v Srbiji.

Zgodovina |

Glavni članek: Zgodovina Srbije.

Beograd

Novi Sad

V celotni Srbiji je 6.167 naselij.
V Srbiji je skupno 24 mest in glavno mesto Beograd, ki ima poseben status. Ta mesta so:

• 
  Beograd (1.281.801 prebivalcev, širši del 1.576.124)


• 
  Kragujevac (193.930 s širšim delom 211.580)


• 
  Niš (173.724, širši del 250.518)


• 
  Novi Sad (255.071, s širšim delom 333.895)


• Valjevo


• Vranje


• Zaječar


• Zrenjanin


• Jagodina


• Kraljevo


• Kruševac


• Leskovac


• Loznica


• Novi Pazar


• Pančevo


• Požarevac


• Smederevo


• Sombor


• Sremska Mitrovica


• Subotica


• Užice


• Čačak


• Šabac

Mesta Beograd, Novi Sad, Kragujevac in Niš so razdeljena na 2 ali več mestnih občin, druga mesta pa so organizirana kot celota.

Demografija |

Glavna članka: Demografija Srbije in Demografska zgodovina Srbije.

Glej tudi: Demografija Kosova

Po popisu leta 2002, ki ne vključuje Kosova, ima Srbija 7.498.001 prebivalcev, od tega jih kar 52 % živi v mestih.

Odstotek pismenih prebivalcev je 96,4 % (moški 98,9 %, ženske 94,1 %).

Stopnja rojstev je 1,78 otroka v povprečju na vsako žensko. Povprečna življenjska doba je 74 let (moški 71, ženske 76).

Etnične skupine |

V večini so Srbi z 82,86 % prebivalcev , sledijo Madžari 3,91 %, Bošnjaki 1,82 %, Romi 1,44 %, Jugoslovani 1,08 %, Hrvati 0,94 %, Črnogorci 0,92 %, Albanci 0,82 %, zatem pa sledijo še Slovaki, Vlahi, Romuni, Makedonci, Bolgari, Bunjevci, Rusini, Ukrajinci, Slovenci, gorani, Nemci, Rusi, Čehi, Turki in drugi.

• 
  

  

  
  

  
  

  Etnična sestava Srbije leta 2002
  

  
  

  
  


• 
  

  

  
  

  
  

  Etnična sestava Srbije leta 1981
  

  
  

  
  


• 
  

  

  
  

  
  

  Etnična sestava Vojvodine leta 2002
  

  
  

  
  

Jezik |

Uradni jezik je srbščina. V Vojvodini so poleg srbščine uradni tudi madžarščina, slovaščina, hrvaščina, romunščina in rusinščina.

Veroizpoved |

Največje število vernikov v Srbiji je pravoslavne vere. Sledijo muslimani (suniti), rimokatoličani in protestanti, druge vere pa so bolj malo zastopane. V Srbiji živi tudi veliko število ateistov.

Ustava in zakoni Srbije dovoljujejo versko svobodo in pravico, ki jih je treba spoštovati tudi v praksi. Vlada si na vseh ravneh prizadeva za zaščito te pravice v celoti in ne tolerira njene zlorabe, bodisi s strani državnih organov, organizacij in skupin, bodisi s strani posameznikov. Srbija nima državne religije, tako da se verski prazniki ne obravnavajo kot državni, ampak je za državljane dovoljeno praznovanje kakršnih koli verskih praznikov, tako so dovoljeni tudi dela prosti dnevi na pomembnejše verske praznike.

Državni simboli |

Glavni članki: Zastava Republike Srbije, Grb Republike Srbije in Himna Srbije .

Himna Republike Srbije je »Bože pravde«, ki je bila je tudi nekdanja himna Kraljevine Srbije.Ima samo nekoliko spremenjeno besedilo.

Grb Republike Srbije je v uporabi še od časa Kraljevine Srbije, iz leta 1882, ko je vladala dinastija Obrenović. Sestavljen je iz dvoglavega orla s ščitom na sprednji strani na katerem je srbski križ, nad glavo orla pa leži krona lože Nemanjić.

Republika Srbija ima narodno zastavo, ki je trobarvnica, ki je sestavljena iz treh horizontalnih barv, te pa so rdeča, modra, bela. Poleg narodne obstaja tudi Državna zastava, ki je v osnovi enaka kot narodna, razlika je samo v tem, da ima državna na tretjini dolžine iz leve proti desni na modrem polju majhen grb Republike Srbije.

Politika |

Glavni članek: Politika Srbije.

Sedanji predsednik Srbije je Aleksandar Vučić, ki je zmagal na predsedniških volitvah leta 2017.

Po parlamentarnih volitvah 11. maja 2017 je Srbija dobila koalicijsko vlado Srpska Napredna stranka i Socijalistička Partija Srbije SPS.
Večje parlamentarne stranke v parlamentu Srbije so: Srbska radikalna stranka, Demokratska stranka Srbije, Srpska Napredna stranka.

Sedanji predsednik parlamenta je Maja Gojković iz SNSja

Zunanji odnosi Srbije |

Glavni članek: Zunanji odnosi Srbije.

Republika Srbija je članica naslednjih mednarodnih organizacij: Organizacija združenih narodov (ZN), Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo, Svet Evrope (SE), Natov program Partnerstvo za mir, Mednarodna organizacija za migracije, Mednarodni komite Rdečega križa in Rdečega polmeseca.

Pravosodje |

Glavni članek: Ministrstvo za pravosodje Republike Srbije.

Zgodovina Srbije

Srednjeveška Srbija Srbija pod Otomani Prva srbska vstaja Druga srbska vstaja Kneževina Srbija Kraljevina Srbija Kraljevina Jugoslavija SFR Jugoslavija SR Jugoslavija Srbija in Črna gora Republika Srbija

Ustava Srbije narekuje, da sodišča ščitijo svobodo in pravico vseh prebivalcev,

Ustava določa, da morajo sodišča varovati pravice in svoboščine državljanov, z zakonom uveljavljene pravice in interese pravnih oseb in varovanju ustavnosti in zakonitosti.

Sodno oblast je neodvisna od zakonodajne in izvršne oblasti.

Sodne odločbe se lahko pregleda samo pristojno sodišče v sodnem postopku.

Vsak je dolžan spoštovati sodno odločitev in se po njej ravnati.

Pravosodni organi v Republiki Srbiji pripadajo na sodiščem splošne pristojnosti in posebnim sodiščem.

Glavna sodišča so: občinska sodišča, okrožna sodišča, pritožbena sodišča in vrhovno sodišče.

Posebna sodišča so: gospodarsko sodišče, višje gospodarsko sodišče, sodišče za prekrške, višje sodišče za prekrške in upravno sodišče.

Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v Republiki Srbiji, neposredno za njim je višje pritožbeno sodišče, Višje trgovinsko sodišče, mirovno sodišče in višje pritožbeno sodišče.

Višje trgovinsko sodišče je neposredno višje sodišče za trgovinska sodišča, Višje sodišče za prekrške je neposredno višje sodišče za sodišča za prekrške, sodišče za pritožbe pa je neposredno višje sodišče za okrožna in občinska sodišča.

Ustavno sodišče je poseben organ, in ne spada med sodne organe.

Pravice državljanov |

Državljani v Srbiji so enaki v pravicah in dolžnostih ter imajo enake zaščite pred vladnimi in drugimi organi, ne glede na raso, spol, rojstvo, jezik, narodnost, vero, politično ali drugo prepričanje, izobraževanje, socialno poreklo, imovno stanje ali osebno lastnino.

Nikomur ne more biti odvzeta prostost, razen v primerih, ki so v postopku, določenih z zakonom. Smrtna kazen je ukinjena, in jo nadomeščena z ustrezno zaporno kaznijo.

Državljani imajo svoboda do gibanja.izbire poklica in pravico do dopusta v Republiki Srbiji in vrnitev v njo. Otroke, nosečnice in stare osebe imajo pravico do zdravstvenega varstva iz javnih prihodkov, kot tudi pravica ne kateri koli drugi podlagi, in drugih oseb, pod pogoji, določenimi z zakonom.

Gospodarstvo |

Glavni članek: Gospodarstvo Srbije.

Gospodarstvo Srbije je doživelo kolaps v 1990-tih. Zaradi tega kolapsa je bila leta 1993 evidentirana druga največja inflacija v zgodovini gospodarstva Srbije in to kar 2,35 x 1023 procenta (64 % na dan). Povprečna mesečna plača je leta 1993 znašala 21 mark.

Znamenitosti |

Golubac  Stara planina  Đavolja Varoš  Uvac  Džerdap

Opombe in reference |

Viri |

• Vlada Republike Srbije


• Narodna skupščina Republike Srbije


• Statistike o Srbiji

Zunanje povezave |

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Srbija

Poglejte si besedo srbija v Wikislovarju, prostem slovarju.

• Blic


• CIA World Factbook profile on Serbia


• Foundation Rastko


• Serbian Unity Congress